Skrajni čas je, da zaključim pariško zgodbo, kar odlašam. Najbrž zato, ker je bilo prav prijetno obujati spomine na potepanje.
Zadnji dan pohajkovanja po Parizu sva začeli na enem od pariških pokopališč. Pariz ima več pokopališč, midve sva za sprehod izbrali največje med njimi, pokopališče
Pere Lachaise. Na njem je svoje zadnje "domovanje" našlo veliko znanih osebnosti.
Na vhodu (ko sva končno našli glavni vhod, na pokopališče sva očitno prišli na enem od stranskih vhodov) sva vzeli zemljevid, brez njega bi bil sprehod res samo sprehod, nikakor ne bi našli tistih grobov, ki sva jih želeli videti. Poti so označene z imeni in številkami (ja čisto prave ulice so to), pa še kljub temu sva imeli težave pri lociranju grobov.
Grobnice:
Vsak spomenik je nekaj posebnega...
Pravzaprav sva najdlje iskali grob
Jima Morrisona, ki je iz vseh strani obdan z ograjo (si predstavljam, da je to bolj zaradi ostalih grobov):
Grob pa je pravzaprav presenetljivo pust in zanemarjen:
Nekateri nagrobniki so prave umetnine:
Ne manjkajo niti piramide...
Zelo zanimiv del z žarnimi grobovi:
Pokopališče Pere Lachaise je vsekakor nekaj, kar se splača pogledati. Lahko se podate tudi na
virtualni sprehod, odlično pripravljena predstavitev, samo sledite rdečim puščicam, pa lahko "prehodite" celotno pokopališče.
Zgodovino pokopališča opisujejo
tukaj.
Ta dan sva si ogledali še nekaj znamenitosti, ampak o tem več v drugi objavi. Pere Lachaise si je zaslužil svojo objavo.