Glasbena podlaga za tale post:
Rod Stewart - Sailing :) Ni bilo ravno "cross the sea", je bilo pa luštno, kratko in sladko po Kornatih in bližnjih otočkih. Zadnje dni maja.
Tale mala barčica nas je lepo vozila sem ter tja (no v resnici sploh ni mala, povsem udobno nas je na njej bivalo osem - Bavaria 44):
Iz Šibenika najprej do otoka Pašman, kjer smo prenočili na bojah skriti v varnem zavetju zaliva Soline. Ker je bila vremenska napoved za tisto noč slaba, je bila tudi gneča na bojah temu primerna. Krasna večerja v konobi pri "tetki", pestra noč in zjutraj krasen, opran dan. Pluli smo proti Dugem otoku, kjer smo se ustavili na kavo v mestecu Sali (brez težav bi tukaj preživela dopust), od tam nas je pot vodila do pečin na drugi strani otoka, še prej pa po čudovitem zalivu nevemmuvečimena (naš kapitan nam je obljubil karto z označeno potjo - še čakamo:)).
Taljurič (menda se na tej skali dogajajo celo poroke):
Čudovite pečine:
Svetilnik Tri sestrice:
Naslednjo noč smo bili privezani na otoku Kornat, v zalivu Strižnja, spet večerja v konobi, ribe že dolgo niso bile tako okusne kot te dni v Dalmaciji. Še pred večerjo vzpon na hrib Metlina nad zalivom (nekateri smo obupali že precej pod vrhom :) ). Naslednje jutro zaradi močnega vetra sprehod do sosednjega zalivčka, kjer smo srečali oznako za trgovino (in ne, ni bila za prvim ovinkom :) ):
Žalosten spomin na požar leta 2007:
Trava si je že opomogla, ostalo rastlinje na tem delu še ne:
Veter naj bi po poldnevu začel pojenjati, zato smo se odpravili naprej. Mimo otoka Mana, kjer so še vedno filmske kulise:
Tisti veter, ki naj bi pojenjal se je pravzaprav še malo okrepil, čas je bil za testiranje anorakov in nepremočljivih hlač, precej divjega zibanja. Navdušene, da smo sprobale tudi to!
Pozno popoldne privezovanje barke na pomol v Kaprijah. Krasno malo mestece. Spet dobra riba, sprehod na durgo stran otoka, obisk pokopališča (zelo drugačno od naših pokopališč), zvečer še navijanje na lokalni tekmi balinanja in zadnja noč na jadrnici.
Jutranji pogled iz zaliva:
In naprej oziroma nazaj proti Šibeniku.
Še ogled mesteca Zlarin (žal samo z morja, bi pa tukaj z veseljem preživela kakšen dan ali dva). Če morda ne veste - v Zlarinu je dol otroštva preživel Anthony Maglica, ustanovitelj podjetja MagLite. Tu ima tudi čudovito vilo, malce stran od mesteca. Ko smo se peljali mimo je bila videti zaprta. Škoda, tako lepe hiše, na tako lepih krajih, bi morale biti stalno naseljene.
Predno smo se vrnili v marino v Šibeniku, smo se zapeljali še do Zatona. Če bi tule zavili desno, bi pripluli do izliva reke Krke.
Tako, še ena stvar iz mojega "bucket list" je črtana. Srčno upam da tole ni bilo zadnjič, takole po prvem jadranju bi upala trditi, da te zadeva zna zasvojiti.
Predno smo se odpravili novi dogodivščini naproti, sem brala objavo
J.P.Damijana na Razgledih. Ob branju sem si mislila, da bom zadovoljna že, če bo samo četrtino tako lepo in doživeto kot opisuje. Je že vedel o čem govori :). In Kornate je treba doživeti, ne o njih samo brati!