Hawaiian wreaths

Zadnjič sem obljubila, da bom pokazala venčke iz rastave:

Noben od venčkov me ni zares prepričal. Je pa naravnost neverjetno, kakšna množica ljudi obišče razstavo v mestni hiši. Mislim, da čisto vsak obiskovalec parade na koncu zavije še tja. In potem je zadaj za mestno hišo velik žur, s pevci, plesalci,.... In v mestni hiši lahko prav vsak obišče še božička in mu zaupa svoje najbolj skrite želje :). Prav z veseljem bi tole prednovoletno vzdušje še kdaj preživljala v toplih krajih :).

Let it snow, let it snow...

Takle čas pred tremi leti sva z "našo tamalo" uživali v toplem vremenu na Havajih, na takle hladen zimski dan se je prav lepo spominjati najinega potovanja, točno na današnji dan smo sicer bile na vulkanu na Big Islandu. Smo si pa 1. decembra ogledale parado in razstavo venčkov ter novoletnih smrečic v mestni hiši v Honolulu(ju???). O tem se že pisala pred časom.

Nekaj idej za okrasitev smrečic (no ja, večina njih ni bila po našem okusu :) pa morda ni najbolj pametno, da slike pokažete otrokom :) )

Detajl iz smrečice, ki jo je postavila pocija:

Naslednjič pokažem še venčke.

Bye bye Hawaii

Od Havajev sva se poslovili z mavrico. Ali pa so se Havaji od naju poslavljali na takšen način, kaj pa vem. Toliko mavric kot sem jih videla v tistih tednih jih verjetno ne bom več do konca življenja. Dvojna mavrica je čisto vsakdanji pojav. Ostalo je še ogromno neraziskanega, z veseljem bi se tja še vrnila. Morda pa kdaj... Ne obljubim da so to zadnje fotke iz tega krasnega potovanja, morda še kdaj prilepim kakšno kar tako, za boljše vzdušje :)

Hanauma

Dan pred odhodom smo se odpravile še v Hanauma bay.

Hanauma je čudovit zaliv, menda ena od bolj priljubljenih turističnih točk. Verjetno smo imele srečo z ne preveč sončnim vremenom tisti dan, saj je bilo obiskovalcev malo. V zalivu je mogoče rentati opremo za snorklanje in ogled tropskih ribic se lahko začne... Še predno te spustijo v naravni rezervat, je potrebno lepo počakati v vrsti na ogled filma o varovanju okolja. Domačini pravijo, da se je sem nekdaj dalo priti zastonj (še ne tako dolgo nazaj), sedaj turistom zaračunajo nekaj malega, domačini pa imajo vstop prost. Včasih je bilo tudi dovoljno hraniti ribice s seboj prinešeno hrano (menda so jedle kar iz roke), kasneje so to prepovedali in si hrano za ribe lahko kupil v zalivu, sedaj pa niti to ni več mogoče.






Pri plavanju je potrebno paziti, da ne stopiš na koralni greben (na kar v filmu posebej opozarjajo), rib se tudi ne smeš dotikati.



Po levem bregu zaliva se načeloma da priti še do ene znamenitosti - Toilet Bowl (naravno oblikovan "bazen", v katerem gladina vode raste in pada - glede na valovanje morja), v času našega obiska pa je bila pot neprehodna, saj je nanjo padla skala.




Še malo okraskov (priznam da se kontrasta palme in novoletne jelke nikakor nisem mogla navaditi):

Christmas season

Na Havajih sva se potepali konec novembra / začetku decembra in seveda Christmas season tako kot po vsej Ameriki tudi tukaj začenjajo s parado (1.decembra). Christmas parade začnejo v China's townu:


Ljudje že precej ur prej zasedejo svoja mesta na pločnikih, mesto je polno, palme okrašene,...


V paradi sodelujejo šole s svojimi godbami, večje trgovske verige, podjetja in (meni) presenetljivo celo "javne službe" - policija, reševalci, gasilci,... Vsi so veseli, nasmejani, razigrani, delijo sladkarije, norijo. Veselo vzdušje! Na paradi je seveda tudi Božiček s svojo gospo Božičkovo (heh, kakšno protekcijo sva imeli, da sva se prvi slikali z Božičkom, z gospo Božičkovo smo pa celo bili skupaj na kosilu)


Čudovito razsvetljena Iolani's palace, ki je pravzaprav edina kraljevska palača v Združenih državah. Sedaj je v njej urejen muzej:


Ogromne smreke v lučkah:


Ta dan tradicionalno v mestni hiši odprejo tudi razstavo božičnih drevesc, svojo smrečico postavijo vse javne službe (in še mnogi drugi), tale recimo je bila županova:


Peljali so nas tudi na ogled tistih koncev mesta, ki so vsako leto znova najbolj noro okrašeni - ljudje dejansko okrasijo cele hiše z vrtovi vred, kaj takega sem do takrat videla samo v filmih. Ampak očitno v filmih prav nič ne pretiravajo, američani so resnično tako navdušeni nad lučkami in ostalim okrasjem.


Po svoje je bila izkjušnja doživljati božično-novoletno vzdušje v "japankah" precej zanimiva. Nekako "neresnična" za nas. Kakšen december je to, če te pošteno ne zebe??? (Krasen, vam povem :))) )

Hawaiian feast

Če si na Havajih in si ne ogledaš tipično turističnega LUAUa, zamujaš en večer poln smeha in dobre hrane. Smejali smo se trumi tipičnih turistov, ki jih na LUAU pripeljejo iz Waikikija in jim seveda ni treba dvakrat reči, da sodelujejo na šovu. Ključno pri vsej stvari je verjetno to, da so v ceno vstopnice poleg odlične hrane vključeni tudi močno alkoholno podkrepljeni koktajli.

Naš Luau je bil "too good to miss" (ja reklamirati se tam res znajo). Obiskali smo Germain's Luau:


Oder čaka na plesalce in pevce:



Svetilnik, eden redkih na Oahu:


Omizja pripravljena za zabavo:


Šumenje oceana (ah, kje je že to...... prav pasalo bi po tejle dolgi zimi):


Predstava se začne:




Tale gospa je pa tako lepo plesala, menda havajski poročni ples. Za havajski ples HULA je značilno, da zgodbo pripovedujejo s kretnjami rok in gibi telesa. Res lepo.


Pokazali so tudi tradicionalno peko prašiča (Kalua) na havajski način - v zemljo skopljejo veliko luknjo, vanjo naložijo zelo vroče kamenje, da se ohrani vročina in okus svinjine pa pod in nanjo položijo listje bananovca, zagrnjenega z zemljo tako "parijo" ves dan.

Poleg paše za oči je na takšnem Luau odlično poskrbljeno tudi za hrano. Pripravijo tipično havajske jedi:
- kalua "pujs"
- teriayaki govedina
- poi (pire narejen iz rastline taro in je strašno zanič okusa, pravijo da se moraš okusa navaditi, šele potem ti je lahko všeč)
- lomilomi losos (neke vrste solata s surovin lososom in paradižnikom)
- haupia (nekakšen kokosov puding, zelo okusna sladica)
...... in še mnogo tega, hrane da dol padeš :)

Bye bye Big Island

Naslednji dan smo se na poti do letališča ustavili še v čudovitem parku:




Letališče v Hilu je zanimivo, saj v delu kjer poteka bordanje sploh nimajo sten, jasno, le zakaj bi jih imeli pri takem vremenu... Letališče je majhno in dokaj udobno (smo se načakali na naš avion):


Leteli smo z Hawaiian airlines:


Zanimivo okrasje novoletnih jelk na letališču v Honoluluju (ja, rože so prave):


Tale šopek ima pa svojo zgodbo. Čas na letališču v Hilu smo zabijali v edinem lokalu na letališču, kjer je uslužbenka menjala cvetje v vazicah. Ko sem videla sorto orhidej (oncidium), sem naši gostiteljici razlagala, da imam takšno orhidejo tudi jaz doma, da sem zanjo plačala 20 eur (ob tem je skoraj padla na rit, saj je cvetje tam bistveno cenejše), ona pa je vstala in stopila do gospe s cvetjem in jo prosila če ji proda eno vejico, razložila da smo iz Evrope in da pri nas plačujemo pravo malo bogastvo za takšno cvetje. Nazaj je prišla s celim šopkom, ki ji ga je gospa dala zastonj!!! (seveda ji je dala nekaj dolarjev v zahvalo). Priznam, takšne radodarnosti na tistem koncu sveta pač nisem pričakovala. Zato vam šopek pokažem, čeprav je fotka zanič.

Kīlauea vulcano

Vulkan torej. Kakšno nasprotje lepim peščenim plažam je to! Pa vendar - po svoje lep, po svoje mogočen. Tam stojiš ves majhen in nemočen in se zaveš moči Narave. Nepozabno.

Iz Hila smo se odpeljali do vulkana Kilauea, ki že od leta 1983 neprekinjeno "bruha" lavo (lani jim je ponovno pozročal kar precej težav).

Para vsepovsod takole šiba iz razpok:

Na razpokah se lepo vidi tudi žveplo, ki se ob dvigovanju pare in vulkanskega dima nabira na površju:


Opozorilne table, v ozadju se vidijo oblački dima, na tem področju precej močno smrdi po žveplu (posledica pa takšen glavobol kot že dolgo ne, sploh se tu precej težko diha, tudi ostali havajski otoki imajo ob vetru ki piha v njihovo smer precej težav z "onesnaženim" zrakom in tisti ki so občutljivi težko dihajo):

Metrosideros polymorpha - ena redkih rastlin, ki uspevajo na področju vulkana. Legenda pravi, da utrgan cvet prinese dež. Nismo preizkušali "sreče":

Vulkanski dim še tisto rastlinje, ki ima voljo odgnati, takole uniči:

Postanek pri Jagger Museum and Hawaiian Volcano Observatory smo izkoristili za čudovit pogled na krater, ki je bil v letu 2008 spet precej aktiven - fotka.

V muzeju ves čas merijo vulkansko aktivnost:

Halema'uma'u crater izgleda precej srhljivo:

Naprej smo se odpravili po poti Chain of craters, kjer si kraterji sledijo en za drugim:

.... vse do Devastation trail, ki je nastala po izbruhu leta 1959, pot je dolga en kilometer, vredno ogleda:

Vožnja do obale je trajala precej dolgo, vmes smo videli lavo različne barve in različnih oblik, nismo videli vsega, kar je vredno pogledati, pa vendar je bil pogled na obalo v katero buta ocean naravnost veličasten. Cesta je od izbruha leta 2002 neprevozna:

Lava oblikuje takšne "tunele", enega so osvetlili, v teh tunelih je precej vlažno, sploh je gozdovih v okolici vulkana bilo ogromno vlage:

Vulkan je nekaj, kar se na Havajih vsekakor splača pogledati.