Flower power 6

Pri Maji se eni srečnici obeta krasno darilce, ki ga bo podarila ob svoji 100. objavi na blogu. Pa sem ob njeni objavi začela razmišljati nekaj v stilu "hm, le koliko objav je že na mojem blogu? ko bom jaz imela 100-tko bom tudi podarila kakšen slatkiš"... No ja, surprise, surprise - število mojih objav je natačno 101! Me je čas spet povozil, kot me je pri obletnici bloga (se vidi da nisem človek datumov, obletnic in podobnega).

Potem sem med objavami našla še osnutek s temi fotkami, ki sem jih sem prilepila že sredi januarja pa nikoli poslala v "življenje". Jih vseeno pokažem, saj še vedno vse tri krasno cvetijo, še dve več pravzaprav sta zacveteli, jih pofotkam ob priliki.

Vladka tudi podarja svojo čudovito stvaritev, ne zamudite pofočakanja, je vredno.

In ko bom velika, bom znala delati tako lepe voščilnice kot jih dela Vladka, znala bom tako perfektno fotkati kot do dela Vladka, tudi šivala bom tako lepo kot Maja.

Kakšen cukerček pa bom podelila že kaj prej, kot bom velika, to pa gotovo :)

Valentin ima ...

... ključ do korenin. Vendar letos očitno ne.

Na praznik zaljubljencev sicer ne dam dosti, recepte pa zelo rada izmenjujem. Za tokratni swap receptov sem se odločila, da bo bolj enostaven (hm, ja no saj večinoma so takšni), tako recept kot izvedba scrap recepta. Osrednji motiv je srček - štampiljka Michael Strong Stamps, emobsirana s prozornim prahom odtisnjena z distress blazinico.

Recepta sem našla v starih revijah Marta Stewart Living, prav tako sliki.

Some more organizing

Zadnjič sem po dolgem času spet malo brskala po Stamp tv in našla super idejo za izdelavo enega malega organizerja za račune in ostalo navlako, ki se vse prerada nabira po torbi, pultu, mizi...

Ideja mi je bila takoj všeč, čeprav mi je bilo tudi jasno, da škatle, kot jo je uporabila Gina K. ne bom našla v našem malem mestu (se priporočam za info, če se da kje kupiti velika škatla kleenex robčkov).

V sili hudič muhe žre, jaz pa uničim eno "stojalo za revije" iz Ikeje in nastalo je tole:

Moja škatla je bila iz debeljšega kartona kot je kleenexova, zato sem morala obdelati še robove, da je vsaj za silo izgledalo.

Ugotovila sem, da veliko raje naredim kakšno uporabno stvar iz papirja, kot da bi delala voščilnce.

Thank you Gina for the great idea!

Smells like coffee

Za dnevno dozo kave poskrbi naš easy.

Za shranjevanje kavnih blazinic pa tile dve predelani škatli, ki sta nekoč hranili Illy kavo. Najprej sloj temno rjave barve, nato lak za razpoke (kakšne perfektne razpoke so nastale, mi ni treba posebaj poudarjati, ne?), pa sloj bež barve in servietka. Pa še trije sloji laka, da bodo škatle odporne na brisanje z vlažno krpo.

Pridete na kavico?

Živahna semena

Kaljenje semen se mi je vedno zdelo eno zahtevno opravilo. Včasih sem kupila kalčke pri "taboljšem" sosedu, ampak je res, da jih v naši lokalni trgovini nimajo prav pogosto na zalogi.

Pri Ruth sem že kar nekaj časa občudovala njen "nasad" kalčkov, se opogumila, nabavila knjigo Kalčki živahna semena, kalilnik in nekaj vrečk semen.

Presenečena nad enostavnostjo in zanimivimi okusi (zaenkrat od preizkušenih zmaga seme redkvice s svojim pikantnim okusom) sem zadovoljna z odločitvijo, da poskusim kaljenje semen tudi sama.

Kalčki lucerne v domači štručki iz polnozrnate pirine moke in s kislo smetano:

Seven

Sanja pravi, da predaja štafeto in ki je bila v "naših" časih spoštovana in resna "zadeva", torej verjetno nima smisla iskati izgovorov in ne napisati 7 resnic o sebi.

Lahko poskusim, ne obljubljam pa prav posebno zanimivega branja.

1. Zelo hitro se ogrejem za stvari (tehnične sploh - sem "big Apple fan", mobi bi zamenjala vsako leto (pa ga seveda ne), rada imam knjige in ustvarjalne pripomočke....), malo počasneje se ogrejem za ljudi.

2. Do svojega 30+ leta nisem kaj prida potovala. Potem pa je padla odločitev, da s sestro odpotujeva na Havaje. Pa še istega leta prej s prijateljicami v Moskvo. In naslednje leto s prijateljico v Pariz. In zasvojenost je tu. Najraje bi vsa razpoložljiva sredstva porabila za vandranje po svetu. Pa žal ne gre, oziroma so druge stvari trenutno bolj pomembne. Včasih človek pač obrne svoje prioritete. In prav je tako.

3. Ker mi je bil blazno všeč ruski jezik, sem se ga naučila za silo (lahko berem, večino razumem, govorim pa samo, če je nujno treba :) ). In zdi se mi, da bo treba znanje počasi obnoviti, da ne bo šlo vse v pozabo.

4. Ne maram hoje v hrib. Po ravnem ni problem - kamor je treba in kakor daleč je treba.

5. Skočila sem s padalom (v tandemu seveda, n.v. 4000m), bila na canyoningu in od takrat naprej so vse atrakcije v Gardalandu povsem "brezvezne".

6. Sem odvisna od kave.

7. Zelo se strinjam z mislijo " be careful what you wish for, because you just might get it". Do sedaj se je že večkrat izkazalo, da moč pozitivnih misli deluje in da če si nekaj zares želim, se to tudi uresniči.

Tako, to je to. Štafete pa ne bom predajala naprej. Zanalašč :)

Krave na straži

Kadar imete občutek, da vas nekdo opazuje, je to najverjetnje res :)

Krave v Lažah, ko smo nabirali smrekove vršičke, so bile prav zvedave. Kako potiho so se prikradle do ograje je pa tudi neverjetno. Sirup iz smrekovih vršičkov je uspel, na srečo ga to sezono še nismo potrebovali.

3x3 and A Happy New Year

Tako, pa ga imamo. Novo leto, nov začetek. Renata je lepo zapisala, da bo leto takšno, kot si ga bomo naradili. Se kar strinjam. Vsaj en del naših življenj gotovo (če si že v službi recimo ne moremo jemati pravice, da bi bilo tako kot bi želimo); naj bo vsaj tisto na kar lahko vplivamo - tako kot si želimo.

V decembru mi je uspelo celo kaj malega ustvariti, na ta zborček sem še posebej ponosna. In vem, da bodo takšni "post-it note holders" še nastajali.

December

Najprej v opravičilo (in izgovor) - nisem sama kriva, da tale moj kotiček sameva. Krivi ste vsi vi, ki v teh dneh tako intenzivno objavljate na svojih blogih (predvsem ustvarjalnih), da potem enostavno preveč časa tam previsim in posledično:

1. nič ne naredim in

2. še tisto kar naredim ne pofotkam in objavim, ker je tako fino gledat kaj so ostali naredili...

Pa vseeno, vmes se je mojim orhidejam strgalo. Rumenka je odgnala še drugo vejo, spet lepo cveti:

Rozika št. 1 je veselo zacvetela:

Tale je pa itak tako krasna, kot kakšna nevesta. Mislim da ima okoli 30 cvetov:

Vse ostale orhideje so v polnem zagonu za novo cvetenje, ko se bodo cvetki odprli pa pripnem še kako fotko.

Še nakaj voščilnic je mami napikala, tale motiv je še posebej lep:

Sicer pa je "veseli" december že v iztekanju, pa nič zato. Ta mesec je v službi vedno stresno, tako da komaj kaj volje ostane še za kaj drugega. Komaj čakam pomlad :)

Cracks under poinsettia

Sezono doma narejenih darilc 2009 sem začela s pladnjem. Tele razpoke me vedno znova presenetijo - nikdar točno ne veš kaj bo nastalo :). Darilce je bilo namenjeno za "mačka v žaklju" na službeni zabavi.

November se kar prehitro končuje, pravzaprav se prehitro končuje leto.

Coffee, coffee

Včasih tudi jaz kaj zamočim. Mi enostavno ne gre od rok. S temle scrap receptom je že bilo tako. Punce, se globoko opravičujem, da krepko zamujam rok (ki sem ga postavila sama, jao), danes gredo recepti na pot. Upam, da bomo kljub temu spet kmalu kaj poswapale :)

Oba recepta sem našla na kulinariki.net. Kavna strast in recept za kavo. In končno mi je uspelo razdevičiti JustRite štampiljke.

Swapanje receptov je obrodilo bogato bero - dva fascikla receptov, ki niso samo uporabni in dobri, ampak tudi prava paša za oči in dušo.

Paris - day six, part two

Po ogledu pokopališča sva se odpravili še do Place de la Bastille, kjer je nekoč stal zapor (prvotno je bila trdnjava, kasneje spremenjena v zapor). Leta 1789 so Bastiljo zavzeli in jo porušili. Zavzetje Bastilje štejejo za začetek francoske revolucije.

Ogledali sva si še enega najlepših trgov v Parizu, Place des Vosges. Vhod ni obetal prav veliko:

Je pa notranjost trga zato bila toliko lepša. Trg je popoln kvadrat, velik 140 x 140 metrov, obdajajo ga povsem enake stavbe. Vzdušje na trgu je bilo sproščeno, gneča ne prevelika...

Od tam sva se odpravili mimo muzeja...

... skozi čudovit botanični vrt...

... do Panteona. Ogledali sva si ga samo od zunaj.

Tako lep sončen dan bi bilo škoda preživeti notri, zato sva raje posedeli v značilni pariški kavarnici, gledali utrip mesta in očarljive stavbe z očarljivimi rožicami :)

Na koncu sva po nasvetu iz vodnika Naj 10 Pariza iskali tipično papirnico (definitivno ni bilo vredno truda), od žalosti sva si potem privoščili takšne dobrote:

Pariz je lep.

Round 2

Očitno bo spet obdobje zanič fotk, dnevne svetlobe več ne ujamem, slikanje s flešem je pa obupno (ja vem, nekaterim to krasno gre, meni pač ne; en dober fotoaparat, fototečaj in volja za fotkanje so na mojem "bucket list").

Pa vseeno, pokažem nekaj novih motivov, katere je zašila mama, jaz kot ponavadi nalepila.

S temi motiv je menda grozno veliko dela, se pa to vsekakor pozna na izdelku, voščilnice so krasne, verjetno bolj primerne za novoletno dekoracijo kakšne mize ali police, kot za pošiljanje okoli :)

Paris - day six, part one

Skrajni čas je, da zaključim pariško zgodbo, kar odlašam. Najbrž zato, ker je bilo prav prijetno obujati spomine na potepanje.

Zadnji dan pohajkovanja po Parizu sva začeli na enem od pariških pokopališč. Pariz ima več pokopališč, midve sva za sprehod izbrali največje med njimi, pokopališče Pere Lachaise. Na njem je svoje zadnje "domovanje" našlo veliko znanih osebnosti.

Na vhodu (ko sva končno našli glavni vhod, na pokopališče sva očitno prišli na enem od stranskih vhodov) sva vzeli zemljevid, brez njega bi bil sprehod res samo sprehod, nikakor ne bi našli tistih grobov, ki sva jih želeli videti. Poti so označene z imeni in številkami (ja čisto prave ulice so to), pa še kljub temu sva imeli težave pri lociranju grobov.

Grobnice:

Vsak spomenik je nekaj posebnega...

Pravzaprav sva najdlje iskali grob Jima Morrisona, ki je iz vseh strani obdan z ograjo (si predstavljam, da je to bolj zaradi ostalih grobov):

Grob pa je pravzaprav presenetljivo pust in zanemarjen:

Nekateri nagrobniki so prave umetnine:

Ne manjkajo niti piramide...

Grob Edith Piaf:

Zelo zanimiv del z žarnimi grobovi:

Pokopališče Pere Lachaise je vsekakor nekaj, kar se splača pogledati. Lahko se podate tudi na virtualni sprehod, odlično pripravljena predstavitev, samo sledite rdečim puščicam, pa lahko "prehodite" celotno pokopališče.

Zgodovino pokopališča opisujejo tukaj.

Ta dan sva si ogledali še nekaj znamenitosti, ampak o tem več v drugi objavi. Pere Lachaise si je zaslužil svojo objavo.