četrtek, 30. julij 2009

Flower power 2

V Šmarjeških toplicah imajo v jezercu nasajen indijski lotos.


Sicer je očitno glavno cvetenje že mimo, vendar je bilo zadnjič še ogromno popokov, zato vsem, ki se boste v kratkem zadrževali tam, toplo priporočam ogled.


V jezercu sicer živi nekaj vrst rib, želve, beluške in še ena sorta kač, se ne spomnim imena. Nestrupena, seveda. Na srečo smo v živo srečali samo ribe in želve.



sreda, 29. julij 2009

Flower power 3

ali "na paši".

Pri nas je letos nenormalno veliko čebel in metuljev. Kar je krasno. Samo pri roki ni bilo aparata, slikano z Nokio.

Jutranja paša:



Večerna paša:


Tele pa so cvetele že kar nekaj časa nazaj. Pa vseeno, še vedno spadajo v flower power :)






Let the sunshine in


Pride k hiši en mobilni telefon, z njim pa polnilec. Pa pride fotoaparat, z njim polnilec. Pa pride napravica za poslušanje glasbe, z njo kabel za napajanje... Saj veste kam gre ta zgodba, kajne?

Vsi ti kabli, polnilci in ostala navlaka morajo biti kar se da pri roki. Vzameš, priklopiš. Pri nas doma predalov kronično primanjkuje, zato sem se se spomnila na eno kovinsko škatlo, ki zaradi novoletnega motiva pravzaprav nikoli ni bila v uporabi.




S pomočjo akrilne barve in gobice za nanašanje barve ...



... ustvarite dobro podlago za lepljenje servetkov. Še kakšen luškan motivček se najde doma (celo takšen ki paše k barvi stene) in na koncu škatla izgleda tkole:



Sicer imam občutek, da vsebina ne bo dolgo takole zgledna :)



ponedeljek, 20. julij 2009

Fly me to the...

moon?

Sinatra je to tako lepo zapel. Čeprav je danes 40. obletnica prvega sprehoda po Luni, bo tole letenje malo drugačno. Tako iz aviona, v tandemu z izkušenim padalcem. Darilo je bilo lepo sprejeto, da pa se ne da darilnega bona kar tako iz rok je jasno. Trenutno sem bolj kot ne brez pravega navdiha za kakšno posebno "krancanje", ampak takšne preproste stvari včasih prav sedejo.






Fotografirano z Nokio N95, bolj kot ne za silo.

Sicer pa sem danes tudi sama malo obujala spomine na moj skok s padalom v tandemu - bilo je "ludo i nezaboravno". Če ne bi bilo toliko stvari, katere je še potrebno sprobati, bi tudi v takem tandemu še z veseljem letela. Morda pa še kdaj.

In končno je tole moja prva objava na novi igrački, ajoj se bo treba kar navaditi na vse "finte" na macu, ampak zaenkrat sem super zadovoljna.

sreda, 08. julij 2009

Paris - Day three

Ja, ja, vem da drugi dan manjka, ampak drugi dan smo se odpravile v Versailles, o tem pa kdaj drugič.


Nedelja je dan, ko je prost vstop v Louvre. Pa nismo šle tja zato, odločitev je padla že predno smo izvedele za to prijetno dejstvo :). No ja, gneča v Louvru je bila malo manj prijetna, si pa domišljam, da tudi sicer tam ni dosti drugače.


Metro pripelje direktno do muzeja, vhod direktno iz podzemlja - mimo trgovinic in Starbucksa, ki me je očaral na Havajih. Ne vem zakaj kava v pariškem ni bila tako dobra? Pa pustimo malenkosti, kaj bi govorila o kavi, če lahko o piramidah:



DaVinchijeva šifra v živo :). Vhod je nekaj posebnega. Pravzaprav smo imele zelo točno določen cilj - pogledati Liso in mumije. Za kaj več je treba rezervirati cel dan ali dva, me pa smo imele za tisti dan še veliko programa.


Mona Lisa je gotovo najbolj oblegan eksponat v muzeju, me je pa presenetila njena velikost - ne vem zakaj sem si vedno predstavljala, da gre za veliko sliko.



Še skok do mumiij:




.... in hitro ven, na zrak. Dan je bil oblačen in zelo vetroven. Pred Louvrom smo se malo ozirale okoli in v daljavi ugledale Slavolok zmage:



Odločile smo se, da do njega odpešačimo. Hja, kdor je že kdaj bil v Parizu ve, da tam NIČ ni blizu. Natka se verjetno ne bi strinjala z mano in bi rekla da je vse "tu nekje" :). Na popotovanju od Louvra do Slavoloka smo si ogledale še Tour Eiffel od daleč:



Obelisk in Place de la Concorde od blizu:



Nekaj parkov (prav lepi so), Elizejske poljane:



... in končno - Slavolok zmage! Zmagale smo tudi me. Ko smo prehodile še tistih nekaj manj kot 300 stopnic :)



Razgled pa - fantastičen. Vreden vsake štenge posebaj. Tu dobiš občutek veličine mesta.



Kot dva tujka se dvigujeta v nebo Eifflov stolp in nebotičnik Montparnasse (in še danes skoraj nemorem verjeti da tisti dan kljub grozečim oblakom ni deževalo):



Na drugi strani pa pogled na La Defense (poslovno mesto) z ogromno Grand Arche:



Pogled na Montmartre - edino vzpetinico v mestu:



Zavito stopnišče v Slavoloku:



Slavolok zmage je okrašen s čudoviti kipi:



Od Slavoloka smo se odpravile naprej proti Eifflu. Tokrat z metrojem. Še vseeno je bilo pred nami kar nekaj hoje. Takrat nam je bilo že jasno, da v mestu ni NIČ blizu :). Eifflov stolp zbuja mešane občutke. Predvsem je na pogled strašno grd, ampak to je samo moje (skromno) mnenje. Verjetno smo imele srečo in nismo stale v vrsti za vstop več kot pol ure. Potem pa z liftom do vrha... Sem že omenila da je bilo vetrovno tisti dan? Na zgornji razgledni ploščadi ki je pred vetrom zaščitena samo z mrežo (aja, potem pa ni zaščitena pred vetrom, ne:) ) smo samo na hitro naredile nakaj fotk in se raje odpravile v zaprto razgledno "sobo".





Ko smo bile že ravno v tistem koncu smo se odpravile (ponovno peš, očitno osel ne gre samo enkrat na led) do Invalidov, si ogledale Napoleonovo grobnico in hudo utrujene odšle "domov".


nedelja, 05. julij 2009

Pottery


Ena od stvari, katero sem že od nekdaj hotela poskusiti je bila tudi tečaj keramike. Saj veste, vse tiste čudovite posode - le kako so narejene???

Še vedno sem mnenja, da stvari, ko si jih zares želiš pridejo same od sebe. Tako je prišel tudi ta tečaj. Enkrat na glas izrečena želja, ko na to že povsem pozabim, klic prijateljice "A veš, tisti tečaj, za katerega si spraševala...". Ja super, pa pejdmo!

Tole so glazirani primerki na kupu.


Moj najljubši kos - pekač za lazanjo:


Krožnik- skleda je nastala z odtisom v kalup:


Tale malo večja skleda je nastala iz "kač":


Skledica za sladoled je narejena na vretenu (no to je pa stvar ki mi čisto zares ni šla):


Svečnika sta narejena s tehniko "pinching":


Podstavek za kuhalnico:


Stenski svečnik (manjka še žička za obešanje):


Poleg tega sem naredila še štiri obešanke - zvončke (z ulivanjem tekoče gline v kalup), nekaj ponesrečenih skodelic na vretenu in nekaj skodelic s pinching tehniko, ki bodo služile odlaganju malenkosti.

Tako, zdaj vem kako so narejene tiste čudovite sklede, vem da je v ročno delani keramiki ogromno vloženega truda.

Naslednja stopnja tečaja ima poudarek na dekorativnih tehnikah, mislim da bom nekoč poskusila tudi to.

sreda, 01. julij 2009

More cards...

Malo potepanja na obali, malo lenarjenja, od ustvarjanja pa samo sestavljanje tistega, kar je mami napikala.

Končno sem odpakirala nove distress blazinice. In še kar nekaj novih materialov čaka na preizkušanje... Enkrat bo že :)







V resnici tele voščilnice izgledajo dosti bolj živahno kot na fotkah. Bo očitno treba enkrat na kakšen tečaj fotkanja, še prej pa nabavit kakšen spodoben aparat. Nekoč... :)