sobota, 28. februar 2009

Christmas season

Na Havajih sva se potepali konec novembra / začetku decembra in seveda Christmas season tako kot po vsej Ameriki tudi tukaj začenjajo s parado (1.decembra). Christmas parade začnejo v China's townu:


Ljudje že precej ur prej zasedejo svoja mesta na pločnikih, mesto je polno, palme okrašene,...


V paradi sodelujejo šole s svojimi godbami, večje trgovske verige, podjetja in (meni) presenetljivo celo "javne službe" - policija, reševalci, gasilci,... Vsi so veseli, nasmejani, razigrani, delijo sladkarije, norijo. Veselo vzdušje! Na paradi je seveda tudi Božiček s svojo gospo Božičkovo (heh, kakšno protekcijo sva imeli, da sva se prvi slikali z Božičkom, z gospo Božičkovo smo pa celo bili skupaj na kosilu)


Čudovito razsvetljena Iolani's palace, ki je pravzaprav edina kraljevska palača v Združenih državah. Sedaj je v njej urejen muzej:


Ogromne smreke v lučkah:


Ta dan tradicionalno v mestni hiši odprejo tudi razstavo božičnih drevesc, svojo smrečico postavijo vse javne službe (in še mnogi drugi), tale recimo je bila županova:


Peljali so nas tudi na ogled tistih koncev mesta, ki so vsako leto znova najbolj noro okrašeni - ljudje dejansko okrasijo cele hiše z vrtovi vred, kaj takega sem do takrat videla samo v filmih. Ampak očitno v filmih prav nič ne pretiravajo, američani so resnično tako navdušeni nad lučkami in ostalim okrasjem.


Po svoje je bila izkjušnja doživljati božično-novoletno vzdušje v "japankah" precej zanimiva. Nekako "neresnična" za nas. Kakšen december je to, če te pošteno ne zebe??? (Krasen, vam povem :))) )

četrtek, 26. februar 2009

Hawaiian feast

Če si na Havajih in si ne ogledaš tipično turističnega LUAUa, zamujaš en večer poln smeha in dobre hrane. Smejali smo se trumi tipičnih turistov, ki jih na LUAU pripeljejo iz Waikikija in jim seveda ni treba dvakrat reči, da sodelujejo na šovu. Ključno pri vsej stvari je verjetno to, da so v ceno vstopnice poleg odlične hrane vključeni tudi močno alkoholno podkrepljeni koktajli.

Naš Luau je bil "too good to miss" (ja reklamirati se tam res znajo). Obiskali smo Germain's Luau:


Oder čaka na plesalce in pevce:



Svetilnik, eden redkih na Oahu:


Omizja pripravljena za zabavo:


Šumenje oceana (ah, kje je že to...... prav pasalo bi po tejle dolgi zimi):


Predstava se začne:




Tale gospa je pa tako lepo plesala, menda havajski poročni ples. Za havajski ples HULA je značilno, da zgodbo pripovedujejo s kretnjami rok in gibi telesa. Res lepo.


Pokazali so tudi tradicionalno peko prašiča (Kalua) na havajski način - v zemljo skopljejo veliko luknjo, vanjo naložijo zelo vroče kamenje, da se ohrani vročina in okus svinjine pa pod in nanjo položijo listje bananovca, zagrnjenega z zemljo tako "parijo" ves dan.

Poleg paše za oči je na takšnem Luau odlično poskrbljeno tudi za hrano. Pripravijo tipično havajske jedi:
- kalua "pujs"
- teriayaki govedina
- poi (pire narejen iz rastline taro in je strašno zanič okusa, pravijo da se moraš okusa navaditi, šele potem ti je lahko všeč)
- lomilomi losos (neke vrste solata s surovin lososom in paradižnikom)
- haupia (nekakšen kokosov puding, zelo okusna sladica)
...... in še mnogo tega, hrane da dol padeš :)

ponedeljek, 23. februar 2009

Leftovers? No problem!

Pri peki krofov nam ostane kar nekaj beljakov, eno od idej, kako jih porabiti, je pokazala Roberta, drugo pa vam povem jaz.

Recept je objavljen v knjigi Pecivo sestre Vendeline.

Kokosove rezine

6 beljakov
22 dag sladkorja (meni se to zdi odločno preveč, dam ga največ 5 dag)
3 dag drobtin
15 dak kokosove moke
3 dag moke.

Stepemo trd beljakov sneg, vanj vtepemo sladkor, nato dodamo mešanico drobtin, kokosove moke in navadne moke. Testo razpotegnemo po namazanem in pomokanem pekaču za prst na debelo in pečemo 20 do 35 minut pri 160°C, da porumeni. Ohlajen biskvit narežemo na rezine.



nedelja, 22. februar 2009

Najboljši krofi / Best Doughnuts

Ta recept je v družini že mnogo let, krofi vsakokrat čudovito uspejo. Količino prilagodimo potrebam, od polovice mase do mase in pol.

Sestavine (vse morajo biti sobne temperature):

1 kg moke
8 dkg kvasa
8 dkg sladkorja
1 dcl olja
6-8 rumenjakov (odvisno od velikost jajc)
mleko po potrebi (več kot 1/4 litra in manj kot 1/2 litra)
dober ščepec soli ali dva
limonina lupina
rum (ne preveč šparat)
1 pecilni prašek

Zgneti v gladko testo in pusti vzhajati (saj veste postopek za kvašeno testo, ne?).

Vzhajano testo nareži na 8 - 9 dkg koščke (ja, kar stehtaj), dobro zgneti in oblikuj lep hlebček. Hlebčke pusti vzhajati vsaj 15 minut na toplem.



V posodo nalij za tri prste olja in ga segrej (test da je olje dovolj vroče: vanj potopi leseno palčko oz zobotrebec, ko se olje ob njem začne peniti je ravno prave temperature). Krofe polagaj v olje z vzhajano stranjo v maščobo, posodo takoj pokri s pokrovko, pusti tri minute. Po treh minutah krofe obrni in jih peci odkrite še tri minute. Včeraj sem po TV od kuharja Damijana sišala še nasvet: v olje daj ščepec soli, da se ne bo penilo.



Pečene krofe odloži na papirnate brisače, da se odvečna maščoba odcedi. Ko so krofi že rahlo ohlajeni, jih napolni z marmelado in po želji posuj s sladkorjem v prahu. Mi jih ne sladkamo dodatno.


Iz mase in pol testa je nastalo 35 krofov (če bo kdo štel krofe na fotki lahko ugiba kje je bil en krof že pristal)


Še nasvet: najprej speci en krof, da preveriš temperaturo olja, saj je le-ta precej odvisna od moči elektrike ali kaj, včasih je olje dovolj vroče na peti stopnji, včasih pa še sedma ni dovolj.

Ti krofi niso preveč mastni, po moje se zaradi izdatne količine ruma olje ne vpije tako zelo v testo :)

Sicer pa itak vemo, da je PUST MASTNIH UST!

Pa dober tek.

nedelja, 15. februar 2009

Bye bye Big Island

Naslednji dan smo se na poti do letališča ustavili še v čudovitem parku:




Letališče v Hilu je zanimivo, saj v delu kjer poteka bordanje sploh nimajo sten, jasno, le zakaj bi jih imeli pri takem vremenu... Letališče je majhno in dokaj udobno (smo se načakali na naš avion):


Leteli smo z Hawaiian airlines:


Zanimivo okrasje novoletnih jelk na letališču v Honoluluju (ja, rože so prave):


Tale šopek ima pa svojo zgodbo. Čas na letališču v Hilu smo zabijali v edinem lokalu na letališču, kjer je uslužbenka menjala cvetje v vazicah. Ko sem videla sorto orhidej (oncidium), sem naši gostiteljici razlagala, da imam takšno orhidejo tudi jaz doma, da sem zanjo plačala 20 eur (ob tem je skoraj padla na rit, saj je cvetje tam bistveno cenejše), ona pa je vstala in stopila do gospe s cvetjem in jo prosila če ji proda eno vejico, razložila da smo iz Evrope in da pri nas plačujemo pravo malo bogastvo za takšno cvetje. Nazaj je prišla s celim šopkom, ki ji ga je gospa dala zastonj!!! (seveda ji je dala nekaj dolarjev v zahvalo). Priznam, takšne radodarnosti na tistem koncu sveta pač nisem pričakovala. Zato vam šopek pokažem, čeprav je fotka zanič.

sobota, 14. februar 2009

Kīlauea vulcano

Vulkan torej. Kakšno nasprotje lepim peščenim plažam je to! Pa vendar - po svoje lep, po svoje mogočen. Tam stojiš ves majhen in nemočen in se zaveš moči Narave. Nepozabno.

Iz Hila smo se odpeljali do vulkana Kilauea, ki že od leta 1983 neprekinjeno "bruha" lavo (lani jim je ponovno pozročal kar precej težav).

Para vsepovsod takole šiba iz razpok:


Na razpokah se lepo vidi tudi žveplo, ki se ob dvigovanju pare in vulkanskega dima nabira na površju:


Opozorilne table, v ozadju se vidijo oblački dima, na tem področju precej močno smrdi po žveplu (posledica pa takšen glavobol kot že dolgo ne, sploh se tu precej težko diha, tudi ostali havajski otoki imajo ob vetru ki piha v njihovo smer precej težav z "onesnaženim" zrakom in tisti ki so občutljivi težko dihajo):


Metrosideros polymorpha - ena redkih rastlin, ki uspevajo na področju vulkana. Legenda pravi, da utrgan cvet prinese dež. Nismo preizkušali "sreče":


Vulkanski dim še tisto rastlinje, ki ima voljo odgnati, takole uniči:


Postanek pri Jagger Museum and Hawaiian Volcano Observatory smo izkoristili za čudovit pogled na krater, ki je bil v letu 2008 spet precej aktiven - fotka.



V muzeju ves čas merijo vulkansko aktivnost:


Halema'uma'u crater izgleda precej srhljivo:



Naprej smo se odpravili po poti Chain of craters, kjer si kraterji sledijo en za drugim:




.... vse do Devastation trail, ki je nastala po izbruhu leta 1959, pot je dolga en kilometer, vredno ogleda:


Vožnja do obale je trajala precej dolgo, vmes smo videli lavo različne barve in različnih oblik, nismo videli vsega, kar je vredno pogledati, pa vendar je bil pogled na obalo v katero buta ocean naravnost veličasten. Cesta je od izbruha leta 2002 neprevozna:

Lava oblikuje takšne "tunele", enega so osvetlili, v teh tunelih je precej vlažno, sploh je gozdovih v okolici vulkana bilo ogromno vlage:



Vulkan je nekaj, kar se na Havajih vsekakor splača pogledati.

petek, 13. februar 2009

Wallpaper and canvas


Tapeta? Na platno? Japajade! Pa če se še tako čudno sliši, sem se prepričala, da tudi to gre. In to prav dobro:

Posted by Picasa

Fotka je pa obupna, vem.

Idejo za takšen trio sem dobila v trgovinici Papin, kjer lastnica svoje stranke pridno zalaga z idejami. In ker ima ponavadi ves potreben material tudi na zalogi, sem domov odšla opremljena s platni, grobo strukturno pasto, modelirko za nanašanje paste (po domače špohtel), akrilnimi barvami, primernim lepilom in seveda - tapeto! Pa je potem vse to dolgo čakalo na boljše čase (in moj pogum za spopad z meni precej neznano tehniko). Ko so bolši časi prišli, sem iz tapete (proizvaja Rayher) izrezala orhideje, tiste tanke vitice, ja no, narezala sem se... Na platna sem nanesla pasto, počakala da se posuši, potem pa platna pobarvala s tehniko "suhega čopiča". Čopič pomočiš v barvo, nato pa ga skoraj do suhega obrišeš v papirnato brisačo, tako, da na njem ostane res samo malo barve. Učinek je všečen. Potem pa sledi zabavnejši del projekta. Lepljenje tepete oziroma tistega kar je od nje ostalo. Res zabavno! In živce parajoče. Ampak je nekako uspelo.

Le zakaj bi človek plačeval za drage umetnine, če si lahko naredi svojo?

četrtek, 12. februar 2009

Let's play

Med (ustvarjalnimi) blogerkami že nekaj dni kroži tale prikupna igrica:

- na računalniku odpri šesto mapo s fotkami
- poišči šesto fotko
- jo objavi na blogu in povej zgodbico, ki sodi k fotki
- pofočkaj šest blogerjev, ki se bodo igrali naprej.

Mene sta pofočkali Kitty in Hali.

Uf, sem si oddahnila ko sem videla katera fotka je šesta v šesti mapi. Na prenosniku je trenutno bolj malo map s slikami, večina jih je na zunanjem disku, ampak tega se mi pa zdajle ne da priklapljat. No pa saj je rečeno, NA računalniku.



Tale je iz vožnje s turistično ladjico po Ljubljanici. Lansko poletje smo se štiri fejst babnice (od tega dve ljubljančanki) prvič odpravile na takole fletno vožnjo. Izbrale smo vožnjo z vodičem, za kar nam ni bilo žal, priporočam. Izvedele smo veliko novega, izbrale smo krasen sončen dan, popoldne zaključile z dobrim kosilom, ja kaj bi človek še želel več? Tole fočkanje je povzročilo prav prijetne spomine!

Zdaj pa težji del. Pofočkati šest blogerjev in upati, da se bodo šli igrat? Predvsem verjetno nima smisla fočkati blogov, ki so že bili v špilu, ne? Uf, izbirati takole je težko. Z veseljem bi še koga, pa kar malo dvomim, da bi fočkanje bilo uspešno. Opogumim se za dva, vsaj to:

- кандела (njen blog sem začela brati, ko se je javljala iz Moskve, kjer je bila na študiju, mene pa privlači ruščina in vse kar je ruskega)
- Uroš (nadvse prijeten blog, odlično ujeti trenutki)

sobota, 07. februar 2009

Recepies



Zadnjič je Hali pokazala kako lepo izgleda predelan rokovnik in me spomnila, da bi lahko tudi jaz pokazala nekaj podobnega. Zvezek za recepte.

Potrebujete:
- zvezek oz. rokovnik s trdimi platnicami
- tapeto
- papirnato servietko
- škarje (za izrezovnje motiva)
- lepilo za servietno tehniko in navadno lepilo
- mamo, ki obvlada pickpoint, da bo naredila napise.

Takšen zvezek je lahko tudi lepo darilo.

četrtek, 05. februar 2009

Flax canvas



Slika malo drugače. Stara fotografija (deklič na njej je moja stara mama), laneno platno, bordura narejena s šablono in pasto za dekoriranje, nekaj okrasnih kamenčkov.

torek, 03. februar 2009

Pick and point



Tako lepo se je naša mami potrudila napikpointati serijo modernih vrtnic. Dokaz, da pickpoint ni samo za na voščilnice :).