sobota, 24. januar 2009

Big as an island

Naše potepanje po Big Islandu smo začeli v Hilu v prijetni majhni tovarni/prodajalni čokolade in piškotov Big Island Candie. Vse kar naredijo je božansko dobro, v prodajalnici je mogoče pred nakupom poskusiti dobrote in si ogledati kako poteka proizvodnja (prodajalno od tovarne loči samo steklo). Nekaj piškotov in čokolade je šlo z nami v Slovenijo, kdor jih je poskusil, je bil navdušen.

Drugi postanek je bil v tovarni Manua Loa, kjer predeluejo oreščke makadamia. Ti oreščki veljajo za najbolj hranljive. Poleg tega so tudi zares dobri. Pri nas so precej dragi, na Havajih pa je cena precej zmerna, zato smo se jih vsaj tam konkretno najdeli. Najboljši so čisto "natur" okusa - praženi s soljo, za tiste ki imajo radi bolj nenavadne okuse pa jih pražijo z različnimi začimbami. Mene niso prepričali. Tudi tukaj si je mogoče ogledati proizvodnjo - skozi steklo seveda.


Za drevoredom se razprostirajo nasadi makadamije:


Po ogledu smo si privoščili tipičen pozen ameriški zajtrk v tipično amerišekm "diner", takem kot ga vidimo v filmih, zajtrk pa pošteno masten in doooooooober :). Je bilo treba nabrati moči za pohajkovanje po vulkanu.

Takole v naravi rastejo arturiumi:


Luškane orhideje:



In pozersko razpoloženi "geko":


Po kratkem postanku smo se odpravili vulkanu naproti.

petek, 23. januar 2009

Polinesian adventure

Za Polinezijski kulturni center si je potrebno vzeti cel dan časa. Mi smo tja prišli šele zgodaj popoldne in si tako niti nismo mogli ogledati celega. Morda naslednjič :). Vstopnice so sicer precej drage, ampak se izplača. Center so ustanovili mormoni z namenom omogočiti šolanje mladim iz Polinezije in ostalega sveta (ob šolanju delajo v centru). Naš vodič po centru je bil iz Kanade.

Center sestavljajo vasice (v vsaki je predstavljeno eno od polinezijskih otočij), kinodvorana, ogromna restavracija, prostor za "Luau" (tradicionalno havajsko zabavo), velik avditorij za večerno predstavo Horizonts, prodajalne,....

Ker je center pod okriljem mormonov, se v njem ne toči alkohola, kavo in coca-colo z kofeinom pa se menda dobi samo na posebno željo. Zanimive so bile reakcije američanov, ko so izvedeli, da pri večerji ne bodo mogli spiti piva :).


V centru rastejo tudi takšne hecne palme:


Vsaka vasica je označena, v njej prikazujejo stare običaje, v katerih se lahko preizkusijo tudi obiskovalci:


Naučijo te nekaj osnovnih plesnih korakov:


Pokažejo kako se prižiga ogenj, pleza na palme, naredi kokosovo mleko (Samoa):



Pokažejo tradicionalne plese (posebej zanimivi so bili maorski bojni plesi, na trenutke izgleda kot da jim bodo oči padle iz jamic, hehe) - Nova Zelandija:


Zvečer je na vrsti čudovita predstava, kjer se s plesom predstavijo vsa otočja:


Vsi plesi so lepi, meni najlepši pa so bili plesi s Tahitija:



Čisto poseben šov imajo pa plesalci s Samoe. Precej se igrajo z ognjem, komunicirajo z občinstvom, na koncu smo se vsi strinjali "Samoa stole the show":


Nekaj kratkih videov se da videti tukaj.

sreda, 21. januar 2009

Life's Too F***ing Short

Viroze so na pohodu (hm, a bi se tega vraga dalo z zakonom prepovedati???), za krajšanje časa priporočam:


Luštno branje za krajšanje časa. Vale-Novak.

sobota, 17. januar 2009

Diamonds on head?

Obisk turistično preveč oblegane znamenite Waikiki Beach smo namerno izpustile. Namesto gneče na plaži smo si raje privoščile celo plažo kar zase :) Ampak verjetno bolj po neumnosti kot da bi zares računale s tem. Namreč v Ala Moana Beach park smo se odpravile na dan, ko so bile v polnem teku razprodaje (tiste o katerih sem pisala v prejšnjem postu).





Plaža je bila tako rekoč prazna, kopanje pa čisti užitek. Še dan je bil prijetno oblačen, tako smo si lahko privoščile malo poležavanja na plaži (sicer tam kaj hitro iščeš senco):



Ker smo že ravno bile v Ala Moani smo si ogledale še shopping center , ki je menda eden od prestižnejših na Oahu (beri dražjih). Verjetno tam ne manjka nobena priznana blagovna znamka. Da so bile tisti dan razprodaje sem že omenila, to je tudi edini dan v letu, ko ima znižanje tudi Apple (heh, iPod je bil resnično ugoden, glede na cene pri nas). Prijetno utrujene in lačne smo si omislile kosilo v popularni restavraciji Bubba Gump (saj se spomnite Forest Gump filma, ne?)


Strežejo pretežno rakce, njami :) Jed imenovana Shrimp Haven je bila odlična (štiri vrste rakcev, res nebeško :) ). Posebnost restavracije so verjetno tele tablice:



Z rdečo tablico pokličeš natakarja k mizi :). Je pa res da ni treba tablice obračat, ker so prijazni natakarji ves čas pri mizi in sprašujejo če je vse v redu, če bi želel še kaj... Le kaj bi človek še želel poleg konkretne porcije rakov???

V okolici so še kar naprej gradili stolpnice:


Iz parka je čudovit pogled na vulkanski krater Diamond Head, na vrh kraterja vodi pešpot, zmerno naporna, menda vredna napora zaradi čudovitega razgleda. Preverimo ob naslednjem obisku:

Če boste kakšen petek kje blizu Ala Moana Beach parka si lahko ob 17 uri ogledate regato jadrnic. Vsak petek se namreč ljubitelji jadranja odpravijo na krajšo plovbo, jadrnic je bilo kar precej, luštno za pogledat:

Ala Moana Park je priljubljena fotografska točka mladoporočencev. V času našega potepanja tam smo jih videle kar nekaj, en od parov se je pripeljal s tole old style limuzino:

Počakale smo še toliko, da je sonce padlo v Pacifik, sončni zahod je bil čudovit.


petek, 16. januar 2009

Awards

Pred kakšnim tednom so se začele na ustvarjalnih blogih "podeljevati" nagrade "Všeč mi je tvoj blog" ("One lovely blog Award").

McCrafty je prijazno podelila nagrado tudi meni. Juhu :)

Včeraj pa sem nagrado dobila še od Hali.

Hvala punce, tudi vajini blogi so všeč meni :)

Nagrada ima originalno angleški logotip (ali kako se temu reče), Mravljica pa je za slovenske blogerje naredila zelo všečen logo.

Hec teh nagrad pa je ta, da jih ob prejemu podeliš naprej sedmim (7) blogom. Pravljično število. Kaj pa če mi je všeč veliko več blogov? Hja, saj vem, ni poanta v tem :). Odločila sem se, da nagrade naprej ne bom podeljevala, bom pa čim prej uredila kotiček povezav na bloge, ki jih redno spremljam.

Meet and be thankful

Prednost bivanja pri "locals" je tudi ta, da te peljejo pogledat tiste stvari, ki jih turistični vodnik verjetno ne vključujejo v že tako prenatrpane urnike.

Tako smo si privoščile takorekoč cel dan potepanja po Swap meet-u. Po naše bi temu rekli tržnica, le da zadeva presega meje poznanih slovenskih tržnic. Swap meet je lociran ob nogometnem stadionu (seveda gre za ameriški nogomet, sprejme pa 50.000 gledalcev), stojnice so postavljene okrog stadiona. Že samo prehoditi celo reč ni malo (če dodamo še visoke temperature je zadeva sploh naporna :) ), če si pa še hočeš ogledati vse, nakupiti spominke za domov in napasti firbec - jah, res lahko tam zabiješ cel dan. Prodajajo lokalne spominke "made in Taiwan", najde pa se tudi kaj resnično lokalnega. Cene so bile takrat skoraj smešno nizke (za drobnarije ki jih človek nosi s potovanj).

Sicer pa je bil tisto sezono havajski tim odličen, vstopnice za ogled je bilo nemogoče dobiti (nič hudega, saj so bile cene noro visoke).

Malo drugačne razglednice (nisva perverjali koliko bi prišla poštnina za SLO :) ):


Na Thanksgiving day se je naša gostiteljica posvetila pripravljanju tradicionalne večerje, s sestro pa sva se tisti dan potepali po bližnji okolici. Thanksgiving day je v ZDA vedno četrti četrtek v mesecu novembru.

Petpasovnica, ki se je ob prometnih konicah povsem zabasala:


Pogled iz "naše" ulice na Pearl Harbour in shopping center Pearl Ridge:

V Aiei so stolpnice prej redkost kot pravilo:

Tako velikih cvetov hibiskusa še nisem videla (škoda da se na fotki ne vidi kako je cvet v resnici ogromen):

V Ameriki se dan po Zahvalnem dnevu začnejo božične razprodaje. Večina trgovin se odpre že v noči iz četrtka na petek (nekatere tudi ob treh zjutraj). Ljudje stojijo v vrsti pred trgovino že od prejšnjega dne od dveh popoldne. Kar je po naših merilih verjetno precej noro početje.

Večerja je super uspela. Tradicionalno se tisti dan je purana, sladek krompir, pire krompir, omako iz brusnic (oz. neke vrste žele iz brusnic), grah, bučno pito...


četrtek, 15. januar 2009

Pearl Harbour

Če vas pot zanese na Oahu, je Arizona Memorial nekaj, kar si morate ogledati.

V spominskem parku je na ogled tudi podmornica USS Bowfin. Precej neprijeten občutek je v njej, majhno, utesnjeno.... Si težko predstavljaš dokler ne vidiš.



Majhna kuhinja:





Soba za častnike, mornarji so spali dosti manj udobno:



Še dobro da ni potopljena :)



Predno obiskovalce z ladjico odpeljejo do potopljene USS Arizone je obvezen ogled kratkega filma, ki prikazuje dogajanje 7.decembra leta 1941. Film se gotovo dotakne vsakogar.






Večina od 1177 žrtev na Arizoni je še vedno ujetih v razbitine ladje.




Ladja še vedno spušča olje. Domačini pravijo da joka.


V muzeju so na ogled osebni predmeti vojakov, makete letalonosilk in ladij, slike ki prikazujejo napad....

Če vam ostane še kaj časa, si lahko v pristanišu ogledate tudi USS Missouri. Mi smo ogled prihranili za naslednji obisk :)

torek, 6. januar 2009

No rabbits on island?

Na tako hladen in "smrkav" dan se bo prilegla kakšna fotka iz toplih krajev.

Na piknik na plaži smo se odpravili v Waimanalo bay beach park ali Sharewood forest. Plaža je naravnost čudovita, očitno med turisti ne preveč priljubljena, saj je bila tako rekoč prazna tisti dan. Morda je k temu malce prispevalo tudi za havajske razmere ne prav lepo vreme.


Takšne plaže so jako primerne za sprehod ali posedanje v prijetno toplem oceanu. Tisto popoldne je bilo videti tudi kar nekaj mavric, ki so pravzaprav zaščitni znak Havajev (mavrico imajo celo na registrskih tablicah).


Kopanje pa ni čisto brez nevarnosti. Visoki valovi in meduze imenovane Portugese man of war.



Čudovit razgled na Manana ali Rabbit island. Otok je bil nekoč naseljen z zajci, vendar so jih kasneje iz otoka odstranili, saj so ogrožali naravni ekosistem otočka (prostor za gnezdenje ptic).



Piknik bi še bolje uspel, če nas ne bi pregnal dež.


November 2007